Lobiji zdravstvenih privatizerjev so Golobu napovedali vojno. Zakaj je ta ne sme izgubiti?

Ko nek politik v Sloveniji, ki mu ni ime Janez Janša, prevzame oblast, ima načeloma na voljo dve poti. Prva, recimo ji osebno pragmatična, je precej enostavna. Lahko se usede na položaj, govori o spremembah, medtem pa zleze v posteljo z lobiji, ki poskrbijo zanj – in zato, da do teh sprememb nikoli ne pride.

Za razjasnitev: pri teh spremembah nimamo v mislih razglasitve druge republike ali vrnitve Slovenije v leto 1991, ampak uvajanje vsaj minimalnega reda in zaščite javnega na področjih, ki so najpogosteje plen lobijev. Torej v zdravstvu, infrastrukturi, energetiki, upravljanju državnega premoženja in javnih naročilih. Gre za minska polja, na katera vsak politik, ki želi v Sloveniji preživeti več kot en mandat, stopa s tresočimi koraki. Zavedajoč se, da lahko vsaka kretnja pomeni tudi njegov konec.

Seveda ima politik na voljo še drugo, pogumnejšo pot, ki je zanj precej bolj tvegana. Če se namreč odloči, da bo kakšne stvari spremenil, ker res verjame, da je to treba storiti, ga hitro čaka “fatva”. Lobiji mu mandat spremenijo v pekel. Nanj streljajo z vsemi topovi, medtem ko svoj lastni interes v medijih predstavljajo kot javnega.

Preberite še:
Dars premagal Alenko Bratušek, cena hitre ceste do Koroške gre v nebo

Kako so pred osmimi leti sesuli reformo zdravstva

Do zdaj praktično ni bilo politika, ki bi te napade preživel. Tudi zato se je v teh dneh, ko mineva osem let od poizkusa zdravstvene reforme vlade Mira Cerarja, dobro spomniti politične usode njene avtorice – tedanje ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Le malokdo še danes ve, da so bili nekateri njeni predlogi zelo podobni tistim, ki jih v zadnjih tednih uvaja vlada Roberta Goloba. Tudi Kolar Celarc je želela leta 2017 omejiti popoldansko delo zdravnikov, narediti red pri podeljevanju koncesij in ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri katerem so si zasebne zavarovalnice odrezale lep del pogače za praktično nič dela.

Tudi Kolar Celarc so lobiji napadli z vsemi topovi. SDS jo je interpelirala, Fides pa začel stavkati za višje plače in boljše normative za zdravnike. Medije so preplavila grozeča opozorila zdravniških organizacij o sesutju zdravstvenega sistema. Eni so jo celo zmerjali kot “pokvarjeno Milojko”.

Tudi takrat so se po državi širila svarila, da se bodo čakalne vrste zaradi njenih reform podaljšale. Zavarovalnice so najemale ugledne pravnike, recimo Rajka Pirnata, ki so zanje pisali mnenja, da bi bila ukinitev dopolnilnega zavarovanja neustavna. Svoj lonček pa so primaknili tudi tisti politiki iz takratne Cerarjeve koalicije, ki so v svoji karieri izbrali prvo, torej lažjo pot.

Preberite še:
Tudi KPK ima hišnega dobavitelja: podjetju, ki skrbi za Erar, že pol milijona evrov

Zlata doba divje privatizacije zdravstva

Epilog je znan: ne le, da Milojki Kolar Celarc reforma ni uspela. Pritisk, ki se je sprožil proti njej, je na koncu dejansko zrušil Cerarjevo vlado, njegovo stranko pa v anketah spravil na samo dno.

Toda za vse nas je najpomembneje vedeti, kaj je sledilo pozneje. Obdobje 2018-2023, torej od padca reforme Milojke Kolar Celarc do odslovitve Danijela Bešiča Loredana iz Golobove vlade, je namreč brez težav mogoče označiti za zlato dobo divje privatizacije zdravstva, ki smo jo financirali pacienti.

V tem času so zdravniki dobili višje plače, ugodnejše normative in za 120 milijonov evrov dodatkov med epidemijo. 300 milijonov evrov javnega denarja iz interventnega zakona je poslovanje zasebnih klinik izstrelilo v nebo, zdravnikom pa omogočilo, da so si z optimizacijo popoldanskega dela napolnili žepe. Še prej je dala “operacija Milojka” lobiju zavarovalnic zagon pri poznejšem sesutju vlade Marjana Šarca, ki je padla na točki dopolnilnega zavarovanja.

In čakalne vrste, tisti glavni argument, zakaj je treba reformo Milojke Kolar Celarc na vsak način sesuti? Te so se v tej zlati dobi ob vseh stotinah milijonov, vrženih v zdravstvo, le še podaljševale.

V zdravstvu je več milijard interesov. Eni so ogroženi.

Ko je Golob poleti 2023 sprevidel svojo zmoto z Bešičem Loredanom, je kot politik vsaj na področju zdravstva stopil na pogumnejšo pot. Ob vseh upravičenih očitkih in kritikah gre Golobovi vladi priznati, da se je na področju zdravstva odločila ustaviti nekatere procese, ki bi njegovo divjo privatizacijo zabetonirali kot trajno rešitev.

Drži, marsikaj na ministrstvu za zdravje je narobe, a reformni paket gre oziroma vsaj poizkuša iti v smer branjenja javnega. Še nekaj mesecev nazaj je bilo v Sloveniji samoumevno, da pacienti isto zdravstveno storitev plačamo trikrat: javni blagajni, zasebni zavarovalnici in kliniki v lasti zdravnika, ki ga ista javna blagajna plačuje zato, da bi imel za nas čas že dopoldne, a ga pač ni imel.

Enako kot leta 2017 tudi danes poslušamo, da bomo pacienti na slabšem. Toda rekordni dobički zasebnih klinik so v največji meri ustvarjeni prav s prispevki za zdravstvo, ki jih plačujemo vsi pacienti. Zakaj bi nam torej sedanje stanje moralo ustrezati?

Preberite še:
8 ur na dan v javnem zavodu, 13 ur pa v zasebni kliniki, ki mu prinaša rekordne dobičke

V zdravstvu je več milijard interesov, je pred osmimi leti opozarjala Milojka Kolar Celarc. Ne pozabimo: Fidesova stavka, ki traja že 15 mesecev, se je začela le nekaj mesecev po odhodu Bešiča Loredana. Lobiji zdravstvenih privatizerjev bodo storili vse za propad reforme, ki ogroža njihove interese. Ne moremo govoriti, da ne vemo, kaj bi se zgodilo, če jim to uspe, saj smo ta film že videli. Tudi zato imajo le en cilj: da se nič ne spremeni.

In vse to moramo vedeti tudi, ko analiziramo sedanja in prihodnja dogajanja v domači politiki.